Frekvenca X

Kaj se dogaja z nami, ko smo pod anestezijo?

Kaj se zgodi z našimi možgani, ko nas anesteziolog uspava? Ali med operacijo res ne čutimo ničesar in kako lahko zdravnik ve, da nas operacija ne bo bolela? V tokratni Frekvenci X se podajamo v svet anestezije, enega od največjih dosežkov sodobne medicine, brez katerega si današnjih operacij ne moremo predstavljati. Kako pacienta pred operacijo uspavajo in kako vedo, da ga lahko medtem operirajo, bo pojasnil specialist anesteziologije Peter Poredoš iz ljubljanskega Kliničnega centra, v živo pa smo njegovo delo spremljali tudi med operacijo na Ortopedski kliniki v Ljubljani. Gost: dr. Peter Poredoš, izredni profesor na ljubljanskih Medicinski in Zdravstveni fakulteti in specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine v UKC Ljubljana V operacijski dvorani smo govorili tudi z anestezijsko sestro Jasmino Veseli. Anketo je posnel Lan Konestabo, bral je Igor Velše.

40 milijard nebesnih teles in sedem milijonov opozoril na noč: astronomija vstopa v novo dobo

V goste na tokratno Frekvenco X prihaja profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc, ki ji bodo v nedeljo na podelitvi najvišjih državnih nagrad za raziskovalne dosežke podelili priznanje ambasadorke znanosti Republike Slovenije. Prav po njeni zaslugi lahko namreč raziskovalci v Sloveniji dostopajo do neverjetne količine podatkov, ki jih sleherno noč ustvari Observatorij Vere Rubin v Čilu, najzmogljivejša digitalna naprava na svetu za sistematično opazovanje spreminjajočega se vesolja. Z njo se bomo pogovarjali o tem, kako nastaja najnatančnejši zemljevid neba, na katerem bo približno 40 milijard galaksij, zvezd in drugih nebesnih teles, in kako si dela v astronomiji ne znajo več predstavljati brez umetne inteligence. Gostje: Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Željko Ivezić, vodja gradnje observatorija in tudi samega projekta LSST, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika Mario Jurić, vodja skupine za asteroide, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika Poglavja: 00:00:22 Danes pa potujemo v čilske Ande, kakih 2700 metrov nad morjem 00:02:13 Kako se je začelo slovensko sodelovanje z observatorijem Vere Rubin? 00:03:46 Kdo je bila Vera Rubin? 00:05:37 Tehnologija v ozadju observatorija Vere Rubin 00:09:17 Kakšno revolucijo za astrofiziko prinaša observatorij? 00:10:58 Kakšne neznanke našega Osončja utegne razkriti? 00:14:11 Česa pa se nadejajo v zvezi s preučevanjem plimskih raztrganj zvezd? 00:20:17 Kako se spreminja delo astronomov zaradi umetne inteligence? 00:21:53 Bi plejada napovedanih satelitov v orbiti utegnila ogroziti delo astronomov v prihodnje? 00:23:19 Kaj Andreji Gomboc pomeni naziv ambasadorke znanosti? 00:24:25 Kaj bi si želela, da bi domača in tuja javnost vedeli o znanosti v Sloveniji? 00:25:51 Želite bolje spoznati letošnje Zoisove nagrajence? Poslušajte Podobe znanja 00:27:13 Kaj pa bo v Frekvenci X prihodnji teden? 00:27:57 Vabimo na pub kviz ob dnevu znanosti v Sloveniji!

• Chapters

Za dober krompir potrebujemo več kot srečo

Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton. V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani širše uveljavil šele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "naš''? V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te poljščine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in škodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornejše proti boleznim in suši. Torej: od A do Ž o krompirju. Sogovorniki: Barbara Sosič, kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju, dr. Kristina Gruden, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, dr. Peter Dolničar, strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Dele oddaje je interpretirala Maja Moll.

Za to, da bi dobili dengo, vam ni treba na Maldive. Dovolj je že Italija.

Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni pri nas, ki jih prenašajo komarji. Kako se okužimo z dengo, čikungunjo in boleznijo Zahodnega Nila in kakšno vlogo pri njihovem širjenju igrajo podnebne spremembe? In predvsem: kako se lahko zaščitimo, ko so roji komarjev vse številčnejši tudi pri nas? Gostje: Dr. Miša Korva, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Dr. Katja Adam, raziskovalka komarjev na UP FAMNIT Dr. Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev, ICTP v Trstu Poglavja: 00:00:43 Kako zelo nas motijo komarji? 00:01:41 Komarjev je vedno več 00:03:33 Kaj so denga, virus Zahodnega Nila in čikungunja in kako jih prepoznamo? 00:08:15 Porast primerov v naši regii 00:10:26 Kaj pomeni izraz 'lokalna okužba'? 00:13:21 Kako dolgo je človek pri teh boleznih prenašalec in kako se okužimo? 00:16:38 O tem, kako podnebje vpliva na prihod tujerodnih vrst komarjev z Laurel di Sera 00:20:16 Zatirati z zaplinjanjem? Pri nas (še) ne 00:22:43 Kolikšen je globalen davek teh bolezni? 00:23:54 Kako napredujejo rešitve za zdravljenje in cepljenje pri teh boleznih? 00:25:22 Od komarjev pa h klopom: Odkrili novo povzročiteljico bolezni, ki jih prenašajo klopi 00:27:37 Začenja se sezonsko cepljenje proti gripi

• Chapters

Suša bo v prihodnje močno zarezala v našo prehrano: "Scenarija, ki bi vključeval toliko slabih stvari, sploh nismo razvili."

Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? V pogovoru so sodelovali: novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek, dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih. Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.

Nobelove 2026: Od novih glasnikov vesolja, svetlobnih žarkov v možganih do 'levih' in 'desnih' v naravi

V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno. Sogovorniki: dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan' dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici dr. Matej Huš, Kemijski inštitut Poglavja: 00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti? 00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo? 00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem 00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom Staničem 00:24:33 O Nobelovi v kemiji z Matejem Hušem 00:01:53 Na koga stavijo v kemiji ali kako smo v živo pospremili razglasitev lavreatov v kemiji

• Chapters

Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles. Sogovorniki: dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki, dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko, dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki. Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Poglavja: 00:00:10 Dr. Josip Španjol o reški Medicinski fakulteti včasih in danes. 00:04:04 Pozdrav dr. Ilije Brizića in ogled Centra za proteomiko. 00:05:30 Dr. Paola Kučan Brlić o tumorski imunologiji. 00:08:33 Zgodba dr. Marije Mazor. 00:10:20 Dr. Maja Cokarić Brdovčak o laboratorijskih miših in ogled vivarija. 00:16:27 Dr. Ilija Brizić in dr. Vanda Juranić Lisnić o raziskavah, povezanih s citomegalovirusom.

• Chapters

Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca

Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije. Sogovorniki: Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor Azra Dizdarević, raziskovalka Florian Bieber, direktor in profesor Tanja Bilaver, vodja administracije Priporočamo tudi: Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru

Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska partnerstva z visokotehnološkimi podjetji. Tik ob Vrbskem jezeru smo obiskali raziskovalno skupino tehniške fakultete, kjer razvijajo in preizkušajo drone na eni največjih zunanjih testnih infrastruktur na svetu. Sogovorniki: Prof. dr. Stephan Weiss, vodja raziskovalne skupine Thomas Jantos, podiplomski raziskovalec dronov Člani zmagovalne ekipe na evropskem tekmovanju z droni Hvala Tomažu Savodniku, ki je prebral zaključno špico. Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)

Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi bila znanost jezik, ki presega meje, narode in celo politične konflikte. V novi Frekvenci X smo obiskali Mednarodni center Abdusa Salama za teoretsko fiziko, ki vsako leto sprejme več tisoč raziskovalcev z vsega sveta. Njegov ustanovitelj je verjel, da mora biti dostop do znanja čim manj odvisen od tega, kje se človek rodi. Danes tam med drugim pomagajo mladim raziskovalcem z globalnega Juga, da dobijo priložnosti, ki jih doma pogosto nimajo. Toda ali lahko znanost res ostane prostor sodelovanja v času vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih neenakosti? V Trstu smo iskali odgovore na ta vprašanja … od programa 'Fizika brez meja' do velikega ocenjevalnega poročila IPCC, pri katerem prvič sistematično sodeluje nova generacija mladih znanstvenikov z globalnega Juga. Gostje: Paolo Creminelli, teoretski fizik, vodja sekcije za visokoenergijsko fiziko, kozmologijo in astrofiziko na ICTP Natasa Stojić, koordinatorka programa Physics Without Frontiers na ICTP Fred Kucharski, raziskovalec na področju podnebja in podnebnih sprememb na ICTP; sodeluje pri povezovanju ICTP z Mednarodnim panelom za podnebne spremembe **V prispevku se nam je nehote zareklo ime 'Adam', za kar se opravičujemo. Pravilno je: Fred Kucharski. Atish Dabholkar, direktor ICTP in teoretski fizik Sandro Scandolo, raziskovalec in eden od ključnih nosilcev pobude ICTP za razvoj umetne inteligence, visokozmogljivega in kvantnega računalništva Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev Hvala Matevžu Dularju s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prebral zaključno špico. Vir fotografije: ICTP Poslušajte še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo Poglavja: 00:00:50 Čisto zraven gradu Miramar stoji ... 00:01:30 Ko trčiš ob pisani mednarodni vrvež 00:02:17 Kaj je ICTP in kdo je bil Abdus Salam z direktorjem Atishem Dabholkarjem? 00:09:25 Fizika brez meja: 16 000 mladih v 13 letih (Nataša Stojić) 00:16:50 Fred Kucharski o tem, kako mladi raziskovalci z globalnega Juga sodelujejo pri poročilu IPCC 00:21:39 Sandro Scandolo o pravičnem dostopu do superračunalništva in umetne inteligence 00:25:37 Paolo Creminelli: So pravila, po katerih se gibljeta čas in prostor, res takšna, kot jih poznamo? 00:28:56 Laurel DiSera na sledi komarjem na valu podnebnih sprememb 00:32:29 Luka, kam gremo prihodnjič?

• Chapters

Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)

Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi cilj je Sissa – mednarodna podiplomska šola za napredne študije, zelo blizu mejnega prehoda Fernetiči. S tamkajšnjimi raziskovalci smo se dotaknili nekaterih najbolj zanimivih vprašanj sodobne znanosti – od razmaha umetne inteligence in odmevov pravesolja do novih ugotovitev nevroznanosti in vprašanja, kako znanost približati ljudem. Šola kljub svoji majhnosti slovi po izjemni uspešnosti: več kot petina sedanjih profesorjev je prejela vsaj enega od prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, na hodnikih pa je moč srečati pisan mednarodni vrvež. Sogovorniki: Anja Kobal, doktorska študentka na področju nevroznanosti Andrea Romanino, fizik na področju fizike osnovnih delcev in direktor Sisse Sebastian Goldt, fizik in strokovnjak za podatkovno znanost Katja Reinhard, nevroznanstvenica Nicoletta Krachmalnicoff, astrofizičarka Nico Pitrelli, vodja študijskega program Komuniciranje znanosti na Sissi Poslušaj še: Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo Poglavja: 00:00:20 Kje je Sissa in zakaj je nekakšen Babilonski stolp? 00:02:38 Andrea Romanino: Biti daleč od Rima je to lahko težava, a tudi priložnost 00:04:51 S Sebastianom Goldtom o nevronskih mrežah in tem, ali smo že izčrpali baze podatkov 00:09:45 Nicoletta Krachmalnikoff prevzema vodenje skupine za kozmologijo in astrofiziko na Sissi 00:13:00 Zakaj se včasih na nevarnost odzovemo s pobegom, včasih pa zamrznemo, s Katjo Reinhard 00:16:36 Anjo Kobal v doktoratu zanima epigenetika pri vzniku avtizma pri ljudeh 00:18:42 Nico Pitrelli: Dolgoletna tradicija študija komuniciranja znanosti na Sisso 00:22:24 Kakšna bo usoda znanosti in komuniciranja te s pojavom umetne inteligence? 00:24:28 Raziskovalci o predmetih ali posebnostih v njihovih pisarnah, ki jim pomenijo največ

• Chapters

Xkurzija: V Mariboru nastaja zvočni arhiv pogovorne slovenščine

V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov. Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju. POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.

Xkurzija: Nova vrsta sršenov zavzema slovenska obalna mesta

Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi. Gosta: Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

Xkurzija: Ali se moramo bati cianobakterij?

Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse. Sogovornici: dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB Zapiski: Ciano SLO Skrivnosti slovenskih motnih voda

Xkurzija: Magnetno kalorično hlajenje - prihodnost ohlajanja domov?

Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.

Xkurzija v ITER: Nekoč bo tam nastajala najbolj vroča snov v znanem vesolju

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-ju Gašper Renko, Cosylab Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Leto na Frekvenci X 4/4: Od nenehne samokvantifikacije in posledic sedečega načina življenja do živalskih zdravnikov

Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti. V tokratni pregled smo vključili oddaje: Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025) Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026) Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)

Leto na Frekvenci X 3/4: Sonaravno upravljanje planeta, znanost pogajanja, vojna strahov

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski: Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca Vojna strahov

Leto na Frekvenci 2/4: Dolgoživost, mikrobiota in zahtevnost objav v znanstvenih revijah

Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

Leto na Frekvenci 1/4: Od tehnoloških velikanov in dopamina do dihanja in hujšanja

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje. V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje: Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025) Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026) Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026) Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026) Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026) Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026) Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)