Rok Kuralt: "Človek sem in učenec življenja"
Vse bolj redko, sploh v tem armagedonskem zeitgeistu, srečaš človeka, ki bi s svojim življenjepisom tako dosledno izkazoval bržkone najpomembnejšo bit naših življenj – služenje človeku. Ob prebiranju osebnih in poklicnih dosežkov Roka Kuralta, se takoj spomnim na tisto misel Lewisa Carrolla, najbolj ga poznamo po tem, da je spisal Alico v čudežni deželi, rekel je, da je ena od velikih skrivnosti življenja ta, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge. In praktično celoten dosedanji življenjepis 30 – letnega Roka Kuralta se bere kot služenje drugemu, v tistem najbolj plemenitem smislu. Sicer slovenist, profesor pedagogike in andragogike, potem še študij zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, pred tem in vmes in po tem pa desetletje vodenj oratorija, angažmaji v Študentski organizaciji, ustanovitev društva Človek sem, izkušnja misijona na Madagaskarju, leta prostovoljskega dela z otroki prek Rdečega križa in Zveze Anite Ogulin & ZPM, zadnja leta pa velik del svojega časa namenja Slovenskemu društvu Hospic, kjer je zaposlen kot strokovni delavec in vodi tudi skupine žalujočih otrok, ki se soočajo z izgubo bližnjih in spremlja umirajoče. Njegovi osebni zgodbi prisluhnite v tokratnem Razkošju v glavi. Z Rokom Kuraltom sem se pogovarjala Liana Buršič.