Brechtova prisotnost v NUK-ui
Štirinajstega avgusta je minilo natanko 70 let od smrti Bertolta Brechta, umetnika, brez katerega bi bilo evropsko gledališče 20. in 21. stoletja po vsej verjetnosti precej drugačno. Njegovi dramatiko in poezijo ter teoretična dela, vse skupaj temelječe na laboratorijskem eksperimentalnem delu, ki je vključevalo tudi sodelavke, sodelavce in umetniške ekipe, strokovna in zainteresirana javnost prebira in spremlja vsakič znova. V galeriji Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so pripravili razstavo Brechtovi poskusi (Versuche) in so jo v začetku oktobra odprli ob Amfiteatrovem znanstvenem simpoziju z naslovom Govor o mračnem času: Brechtova misel nekoč in danes. Osrednji premislek simpozija je bil, kakšen bi bil lahko učinkovit gledališki in/ali brechtovski odziv na naš čas, zaznamovan z neoliberalizmom in vzponom avtoritarnih politik, in izhaja iz Brechtove maksime: »Spremenite svet, svet to potrebuje!« K vsebinam simpozija se bomo vrnili ob izidu revije Amfiteater prihodnjo pomlad, danes pa se posvečamo prej omenjeni razstavi Brechtovi poskusi (Versuche). Razstavo so pripravili dr. Aldo Milohnić, dr. Jakob Ribič z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in dr. Barbara Jesenovec iz Narodne in univerzitetne knjižnice, v sodelovanju z Iliane Thiemann in Noahom Willumsenom iz Arhiva Bertolta Brechta pri Akademiji umetnosti v Berlinu. Razstava na ogled postavlja reprodukcije in originalne dokumente iz Brechtovega arhiva v Berlinu ter prve nemške izdaje in slovenske prevode njegovih besedil in nekatere njegove osebne predmete. Postavitev ustvarja vtis Brechtove neposredne prisotnosti in daje občutek, da to ni razstava o Brechtu, temveč da doživljamo Brechta osebno. Razstavo Brechtovi poskusi (Versuche) bosta predstavila Jakob Ribič in Aldo Milohnić, svoje videnje razstave je z nami delil tudi Noah Willumsen.