Skip to content
Artwork for Oder
ArtsPerforming ArtsVisual Arts

Oder

RTVSLO – Ars

Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.

Play
  • 34 episodes
  • weekly
  • Avg 40 min
  • Slovenian
Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.
  • Tuesday · 34 min

    Brechtova prisotnost v NUK-ui

    Štirinajstega avgusta je minilo natanko 70 let od smrti Bertolta Brechta, umetnika, brez katerega bi bilo evropsko gledališče 20. in 21. stoletja po vsej verjetnosti precej drugačno. Njegovi dramatiko in poezijo ter teoretična dela, vse skupaj temelječe na laboratorijskem eksperimentalnem delu, ki je vključevalo tudi sodelavke, sodelavce in umetniške ekipe, strokovna in zainteresirana javnost prebira in spremlja vsakič znova. V galeriji Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so pripravili razstavo Brechtovi poskusi (Versuche) in so jo v začetku oktobra odprli ob Amfiteatrovem znanstvenem simpoziju z naslovom Govor o mračnem času: Brechtova misel nekoč in danes. Osrednji premislek simpozija je bil, kakšen bi bil lahko učinkovit gledališki in/ali brechtovski odziv na naš čas, zaznamovan z neoliberalizmom in vzponom avtoritarnih politik, in izhaja iz Brechtove maksime: »Spremenite svet, svet to potrebuje!« K vsebinam simpozija se bomo vrnili ob izidu revije Amfiteater prihodnjo pomlad, danes pa se posvečamo prej omenjeni razstavi Brechtovi poskusi (Versuche). Razstavo so pripravili dr. Aldo Milohnić, dr. Jakob Ribič z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in dr. Barbara Jesenovec iz Narodne in univerzitetne knjižnice, v sodelovanju z Iliane Thiemann in Noahom Willumsenom iz Arhiva Bertolta Brechta pri Akademiji umetnosti v Berlinu. Razstava na ogled postavlja reprodukcije in originalne dokumente iz Brechtovega arhiva v Berlinu ter prve nemške izdaje in slovenske prevode njegovih besedil in nekatere njegove osebne predmete. Postavitev ustvarja vtis Brechtove neposredne prisotnosti in daje občutek, da to ni razstava o Brechtu, temveč da doživljamo Brechta osebno. Razstavo Brechtovi poskusi (Versuche) bosta predstavila Jakob Ribič in Aldo Milohnić, svoje videnje razstave je z nami delil tudi Noah Willumsen.

  • November 10 · 35 min

    Sebastijan Horvat: Umetnost ni politični program, kaže pa človeka v političnem programu, ki ga udejanja družba – in te slike niso ravno prijetne

    Z režiserjem Sebastijanom Horvatom smo se pogovarjali o njegovi najnovejši predstavi Osem ur ni ves dan, premierno uprizorjeni septembra letos v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in HNK Zagreb. Pogovor o predstavi pa je vedno tudi pogovor o ustvarjalnem opusu, režijskih zanimanjih, aktualnih temah, ki jih ustvarjalec pretresa, ter nenazadnje moči (in političnosti) gledališča danes.

  • November 3 · 36 min

    O kritiki na novem gledališkem portalu Oder

    SiGledal je gledališki portal, ki ga je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanovila in vodila Tamara Matevc, na njem pa si je bilo mogoče ogledati digitalne razstave, brati dramska besedila, brskati po bazi podatkov o slovenskih gledaliških produkcijah... Od leta 2021 je vseboval tudi sklop oziroma portal Kritika, na katerem smo lahko prebirali kritike tako predstav institucionalnega gledališča kot tudi neodvisne uprizoritvene scene. Portal Kritika je financiral Slovenski gledališki inštitut, krajše SLOGI. Letos pa se je portal preselil na novo spletno stran, imenovano Oder. O nastanku portala Kritika, odprtju portala Oder in vlogi Slovenskega gledališkega inštituta pri spodbujanju gledališke kritike pri nas se pogovarjamo z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta, Mojco Jan Zoran, pobudnico portala Kritika, in Niko Arhar, urednico Kritik in Mnenj na portalu Oder. Vabljeni k poslušanju!

  • October 27 · 25 min

    Kolektiv Igralke

    Kolektiv Igralke na Reki deluje od leta 2019, v tem času pa si je priboril in utrdil svoje mesto kot eden najbolj prepoznavnih in mednarodno vidnih umetniških kolektivov, ki prihajajo z Reke. Kolektiv razvija avtentičen, avtorski, raziskovalni in feministični gledališki izraz. Njihova prva predstava Babice, ki jo je kolektiv Igralke uprizoril v sodelovanju z režiserko Tjašo Črnigoj leta 2020, je bila povabljena v sekcijo Stückemarkt na festivalu Theater treffen leta 2022. V sezoni 2022/23 je prav tako v sodelovanju med Tjašo Črnigoj in dvema članicama omenjenega kolektiva nastalo delo Spolna vzgoja 2, Borba, kot del niza petih predavanj-performansov, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Kolektiv Igralke je v naslednjih letih pripravil še predstave Punce in Mame, ki skupaj z Babicami tvorijo trilogijo in so bile vse tudi predstavljene na slovenskih odrih. S kontinuiranim delom, mednarodnimi koprodukcijami in nizom priznanj so Igralke med najbolj uspešnimi sodobnimi umetniškimi iniciativami v regiji. Njihov mednarodni preboj beležijo gostovanja, med drugim v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter na festivalih: Prestopi v Mariboru, Zürcher Theater Spektakel, Théâtre Vidy-Lausanne ter Festival Starke Stücke u Frankfurtu. Prejele so več priznanj občinstva in strokovnih nagrad doma in v tujini, med njimi posebno nagrado „Jovan Ćirilov“ na festivalu BITEF in Borštnikovo nagrado za posebne dosežke za soavtorstvo predstave Seksualna vzgoja II, Borba. Najnovejša uprizoritev kolektiva Igralke je Vozel, h kateri so povabile režiserja Žiga Divjaka, slovenska premiera je bila v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana 12. septembra. Kolektiv Igralke se je združil prav pri ustvarjanju predstave Babice, ustanovile so ga: Sendi Sotlar, Vanda Velagić, Ana Marija Brđanović in Anja Sabol. Skupaj so študirale igro in medije na Akademiji za uporabne umetnosti na Reki, v letniku Radeta Šerbedžije in Lenke Udovički. O njihovem delu smo se pogovarjale po ljubljanski premieri predstave Vozel, v kateri sodelujejo Anja Sabol, Vanda Velagić in Klara Kovačić. Vabimo vas k poslušanju!

  • October 13 · 36 min

    Tri četrtine sonca

    Besedili Tri četrtine sonca in Velik igralec, ki mu to ni uspelo postati, ki ju je napisal Dušan Brešar Mlakar, sta posvečeni dvema igralcema: Juliju Guštinu, po rodu tržačanu in Ivanu Jezerniku, doma iz bližine Žalca, ki sta bila več desetletij člana Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala pa sta tudi na filmu, radiu in televiziji. Besedili govorita o njunih igralskih in osebnih življenjih, zaznamovanih s trdim igralskim študijem in izjemno odrsko koncentracijo ter človeškem dostojanstvu, saj je v času poklicne kariere obema vid zaradi bolezni skoraj popolnoma opešal. S tokratno oddajo obeležujemo Mednarodni dan bele palice, 15. oktober. Vabimo vas k poslušanju!

  • October 6 · 48 min

    Dr. Blaž Lukan: "Dramaturg v sodobnem gledališču je aktiven udeleženec uprizoritvenega procesa"

    Ob praznovanju osemdesetletnice akademije za gledališče, radio, film in televizijo je bil naš gost dr. Blaž Lukan, dolgoletni profesor dramaturgije in predstojnik za dramaturgijo in scenske umetnosti. V oddaji osvetli zgodovino študija dramaturgije od začetkov ob ustanovitvi akademije do zdajšnjega študijskega programa. Poklic dramaturga se je namreč spreminjal hkrati z razvojem gledališke prakse. Zato tudi izmuzljiva definicija poklica dramaturga in njegovega dela najde prostor v vsakokratnem angažmaju dramaturga, v sodelovanju in skupnem snovanju z drugimi udeleženci v ustvarjalnem procesu, ki postaja prevladujoča praksa v sodobnem gledališču. Avtorica in voditeljica oddaje: Vilma Štritof Tonski mojster: Vladimir Jovanović Oddaja je bila posneta 5. oktobra 2026 na Radiu Slovenija.

  • September 29 · 42 min

    Iz romana na oder

    Dramatizacija romana za odrsko uprizoritev je bila v slovenskem gledališču v prvem desetletju novega tisočletja razširjen fenomen, takrat smo govorili tudi o krizi dramatike, nastajale so različne pobude in delavnice dramskega pisanja, ki so dramatiko prebudile in ji tudi dale nov zagon, vendar dramatizacije v slovenskem gledališču – in tudi na tujem – niso redka praksa. Pojavljajo ves čas profesionalnega gledališča v Sloveniji, včasih pogosteje, včasih redkeje, na ta način so bili uprizorjeni različni avtorji, starejši in sodobniki, in tudi v različnih manirah in različnih obdelavah in predelavah proznih besedil.V monografiji Iz romana na oder: Dramatizacija sodobnega slovenskega romana dr.Breda Marušič sistematično obravnava prenos izvorno nedramskih besedil v gledališki medij, raziskuje in razrešuje terminološko neenotnost, ponuja zgodovinski pregled dramatizacij v slovenskih gledališčih in podrobneje obravnava trinajst dramatizacij sodobnega slovenskega romana, ki jih razvrsti v tri sklope, ki se med seboj razlikujejo po povezanosti dramatizacije z izbranim romanom oziroma prototekstom. Monografija je izšla pri Slovenskem gledališkem inptitutu v zbirki Dokumenti. Dr. Bredo Marušič smo povabili pred mikrofon, vabimo vas, da ji prisluhnete!

  • September 22 · 42 min

    Ustvarjalke perfomansa v trajanju Vexations – Vaje v nelagodju

    Erik Satie, francoski skladatelj in pianist, je proti koncu 19. stoletja napisal skladbo Vexations, na partituri ni označil nobenih napotkov, kako naj bi se odigrala, na vrhu pa je zapisal: »Če hočemo zaigrati ta motiv 840-krat zapored, se je dobro pripraviti vnaprej in v največji tišini, upoštevaje pomembna obdobja popolnega mirovanja.« Satiejevo delo je navdahnilo tudi plesalko in koreografinjo Matejo Železnik, ki je skupaj z dramaturginjo Saro Živkovič Kranjc zasnovala plesno-gibalni performans Vexations – Vaje v nelagodju, ki je trajal 12 ur. O izkušnji ustvarjanja in nastopanja v tako dolgem perofmativnem dogodku se pogovarjamo z Matejo Železnik, režiserko, Saro Živkovič Kranjc, dramaturginjo, Polett Kasza, plesalko in performerko v predstavi ter Simono Đonlić, pianistko. Vabljeni k poslušanju!

  • September 15 · 54 min

    Vinko Möderndorfer: Življenje ali gledališče

    Kaj se zgodi, ko ustvarjalec gledališču posveti velik del svojega življenja? Kje se konča gledališče in začne življenje – in ali je to mejo sploh mogoče potegniti? Vinko Möderndorfer je eden najvidnejših slovenskih dramatikov, pisateljev, esejistov in gledaliških režiserjev. O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike je Vinko Möderndorfer pisal tudi v knjigi esejev, izdani letos. V pogovoru z njim bo beseda tekla tudi o posebni zaljubljenosti v gledališče – o vztrajnem vračanju k gledališču kljub njegovim protislovjem, razočaranjem in nenehnemu vprašanju, zakaj ga pravzaprav še potrebujemo. Pa tudi o tem, zakaj gledališče ni samo predstava, ampak tudi način gledanja na svet, ljudi in samega sebe. Povezali pa bomo tudi gledališče in radio. Möderndorfer je namreč avtor besedila novega zvočnega projekta Ivan Hribar, ljubljanski župan, ki je nastaja v produkciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V oddaji so uporabljeni odlomki iz treh oddaj Naši umetniki pred mikrofonom: Polde Bibič, redaktor Ciril Stani, 1987, Štefka Drolc, redaktor Danilo Pokorn, 1984 in Slavko Cerjak, avtor Tomaž Simon, 2006.

  • September 8 · 47 min

    29. Mladi levi: O gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela

    Po uvodni, napovedni oddaji o 29. festivalu Mladi levi, ki se je odvijal med 22. in 29. avgustom, tokrat ponujamo vtise in pričevanja, ki smo jih zbrali ob obiskih dnevnih in večernih prireditev festivala. Poleg programa predstav, sorodnih scenskih, vizualnih in dogodkov mešanih zvrsti, je dva dni trajal dogodek različnih vsebin in oblik z naslovom Manifest manj. Z vprašanjema »Kako živeti, ustvarjati in sodelovati v obdobju, ko imamo občutek, da svet razpada hitreje, kot nam ga uspe razumeti? In kako si kljub temu zamišljati prihodnost, ki ne temelji samo na izčrpavanju – človeških in nečloveških živali, prostora, časa, planeta?« je dogajanje v Športni dvorani Tabor z umetnostjo, pogovori, skupnostjo in praktičnimi orodji odpiralo prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture, pa tudi onkraj. Vabimo vas, da prisluhnete pogovorom in razmislekom o gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste"/"brez odpadka", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela.

  • September 1 · 35 min

    S Tomažem Toporišičem o gledališču v dramatizirani dobi tekoče moderne

    Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič gledališče obravnava kot prostor, v katerem se uprizarja družba, pri čemer raziskuje, kako se družbene spremembe skozi različna obdobja odražajo v gledaliških praksah. Z avtorjem smo se pogovarjali o nerazdružljivi povezavi med gledališčem in družbo od avantgardnega gledališča v 60. in 70. letih pa vse do danes.

  • August 25 · 43 min

    Mladi levi, gledališki festival, ki vztraja pri skupnih prostorih mišljenja in ustvarjanja

    Letošnji 29. mednarodni festival Mladi levi nastaja v svetu, ki ga zaznamujejo vojne, družbene razpoke, prostorska problematika, razpad solidarnosti. Teme, ki jih je festival zaznal in nanje odgovarjal že v preteklosti, letos v ospredje priplavajo še bolj zaostreno. Kot opozarja organizacijska ekipa zavoda Bunker, letošnja festivalska edicija ne obljubljanja velikih sprememb in velikih zgodb. Bolj pomembno se jim zdi vztrajanje pri skupnih prostorih mišljenja in ustvarjanja. Stabilnost in vztrajanje razumejo kot zmago in zavezo, festival pa tako ne odpira le prostora za komunikacijo med umetnostjo in občinstvom, temveč nudi tudi podporno okolje za mlade umetnike, ohranja povezavo z umetniki iz prejšnjih festivalskih let, poudarja skrb in na hiperprodukcijo odgovarja s počitkom. O teh temah se bomo v oddaji pogovarjali z Almo R. Selimović, direktorico festivala in zavoda Bunker, ki organizira festival, ter oblikovalkama umetniškega programa festivala, Klaro Drnovšek Solina in Mojco Jug. Vabljeni k poslušanju!

  • August 18 · 33 min

    Milena Zupančič, ob slovesu

    "Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," je v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo, ki jo je ustvarila skupaj s pisateljem Tadejem Golobom, povedala izjemna filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. Decembra letos bi dopolnila 80 let, a jih žal ni dočakala. Ob njenem slovesu poslušamo ponovitev pogovora, ki se je odvil na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija leta 2022. Izhodišče je bila zvočna knjiga po biografskem romanu, ki jo je Milena Zupančič kar sama prebrala. Foto: Bobo.

  • August 11 · 42 min

    Kristijan Muck: Igra je pot skozi sebe

    Kristijan Muck (1941) je igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj. V pogovoru z Vilmo Štritof se predstavi kot neutruden iskalec in premišljevalec, usidran v bogat duhovni svet, ki se odraža v njegovem obsežnem opusu raznolikih stvaritev, povezanih predvsem z gledališčem. Oddaja je bila posneta septembra 2025. Vabimo vas k poslušanju!

  • August 4 · 41 min

    ''Ječo sveta kaže odpirati, ne stilizirati!'' je ob Jovanovićevih režijah zapisal Taras Kermauner

    Poslušajmo odlomke iz besedila Trg VII. kongresa ZKJ 1. Za zbornik o Dušanu Jovanoviću, ki je izšel ob obsežni retrospektivni razstavi v Cankarjevem domu na začetku leta 2025, ga je napisal Janez Pipan. Janez Pipan se je kot režiser – dramaturg v Mladinskem gledališču Ljubljana zaposlil ob nastopu Dušana Jovanovića kot umetniškega vodje tega gledališča konec 70. let prejšnjega stoletja in bil soustvarjalec na novo in ambiciozno zastavljenega gledališča, ki mu je prav Jovanović nadel tudi nov naziv: Slovensko mladinsko gledališče. Pipanovo besedilo dopolnjujejo odlomki izbranih predstav, ki jih je Dušan Jovanović režiral v tem obdobju, oddaja pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom, tudi izdajateljem omenjenega zbornika.

  • July 28 · 31 min

    Gašper Lovrec: »Glasba je zame soigralec v gledališki predstavi«

    Zvok in glasba sta v gledališču skoraj vedno prisotna, ustvarjata vzdušje in soustvarjata dramaturgijo doživetja. V primerjavi s prostorom in scenografijo sta dosti bolj abstraktna, toda hkrati med temeljnimi elementi gledališke predstave. V tokratni oddaji se pogovarjamo z Gašperjem Lovrecom, igralcem, oblikovalcem zvoka in ustvarjalcem izvirne glasbe v gledališču, ki je soustvarjal zvočno pokrajino predstav in med drugim sodeloval z Živo Bizovičar, Varjo Hrvatin in Klemnom Kovačičem. Vabljeni k poslušanju!

  • July 21 · 31 min

    Bertold Brecht, ob bližajoči se 70. obletnici smrti

    Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je naslov izbora teatroloških študij o Bertoltu Brechtu, ki je pred desetimi leti izšel pri Knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega. Avtor študij – te so nastajale od šestdesetih do devetdesetih let – je hrvaški akademik in svetovno priznani brechtolog dr. Darko Suvin. V uvodu k izdaji je poudaril, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi eden največjih pesnikov svojega obdobja. »Vse, kar je napisal,« pravi, »je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi in moji dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot potujitveni učinek ali postopek, s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno.« 14. avgusta bo minilo 70 let od Brechtove smrti in ob tej priložnosti vas spet vabimo k poslušanju oddaje, ki jo je pred desetletjem pripravila Petra Tanko. Njena gosta sta bila teatrolog dr. Darko Suvin in avtor spremne besede k izdaji prof. dr. Aldo Milohnić. Redaktorica ponovitve Maja Žvokelj.

  • July 14 · 33 min

    Mateja Bučar: Zelena je nova rdeča, 2. del

    Drugi del oddaje, v kateri gostimo Matejo Bučar, koreografinjo in plesalko, in se z njo pogovarjamo o sodobnoplesni umetnosti, ki jo ustvarja v sodelovanju s plesalkami in plesalci, vizualnimi ter zvočnimi umetniki in drugimi, o odkrivanju odrskih, gledaliških, galerijskih ali zunanjih prostorov in o poigravanju z njihovimi arhitekturnimi, slogovnimi in socialnimi danostmi in konvencijami; o novih in starih tehnologijah, ki se uporabljajo za komuniciranje zamisli ali sporočil z občinstvom; o posameznih delih in estetskih strategijah koreografskega opusa, ki ga je Mateja Bučar začela ustvarjati za začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pogovor bomo nadaljevali in se s posebnim poudarkom osredotočali na delo Zelena miza, nastalo leta 2015; o njem je ob premierni uprizoritvi zgodovinski, filozofski in politični kontekst v besedilu Koreografija za zeleno mizo prispevala Pia Brezavšček. Oddaja je bila posneta jeseni 2023.

  • July 7 · 52 min

    Mateja Bučar, prejemnica Prešernove nagrade 2026 za življenjsko delo, 1. del

    Mateja Bučar je slovenska koreografinja in plesalka, ki je svojo umetniško pot začela kot balerina v Operi in baletu SNG v Ljubljani, pozneje in vzporedno je bila članica Plesnega teatra Ljubljana. Baletno izobrazbo je pridobivala doma in v tujini, prav tako tehnike modernega in sodobnega plesa. Z letom 1992 stopi na samostojno umetniško pot koreografinje in plesalke. Od leta 1999 pod okriljem DUM, Društva umetnikov, so njena dela s področij sodobnega plesa in performansa uprizarjana v mednarodnem prostoru. Mateja Bučar je leta 2015 na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples londonske univerze prejela doktorski naziv na področju teorije estetskih vprašanj v koreografskih praksah. Svoje umetniško delo ustvarja za različne notranje in zunanje ambiente. Pogovor, ki ga poslušamo v dveh delih, je Petra Tanko z Matejo Bučar posnela novembra leta 2023.

  • June 30 · 46 min

    Dr. Bogomila Kravos, izjemna kronistka in raziskovalka gledališča

    Dr. Bogomila Kravos, letošnja prejemnica nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, je ena redkih, ki načrtno raziskuje, beleži, zapisuje, interpretira, presoja in tako ohranja zgodovinski spomin na gledališko in kulturno umetniško življenje Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Z njo se je pogovarjal Alen Jelen.

Showing 1–20 of 34 episodes