ArtsBooksSociety & Culture

Izšlo je

RTVSLO – Ars

Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.

Play

Open in

25 episodes
weekly
Avg 29 min
Slovenian

Episodes 25

Newest Oldest Longest

All20 Unplayed20 In progress0 Played0

Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.

Thursday · 28 min
Muanis Sinanović: Modra svetloba
Kako ostati zvest sebi in preživeti v svetu, ki je izgubil kompas? Kje iskati sidrišče in kako osmisliti svoj obstoj? Kako, če sploh, dejavno sooblikovati stvarnost, ki jo vse bolj oblikuje agresija in v kateri ti je najbližji drugi neskončno daleč? To je le nekaj vprašanj, ki jih odpira roman Modra svetloba, tretja prozna knjiga Muanisa Sinanovića. Sinanović tudi v tem svojem delu brezkompromisno nastavi ogledalo družbi in analizira njene predsodke, hinavščino, izključevalnost, pa tudi površinskost sodobnega, z digitalno tehnologijo prežetega sveta. Roman Modra svetloba je izšel pri založbi Beletrina.
September 10 · 29 min
Kratka pripoved Ivana Cankarja
Kratke pripovedi Ivana Cankarja obsegajo kar 14 knjig njegovega Zbranega dela. Za bralce, ki jim je to prevelik izziv, a bi se s Cankarjevo kratko pripovedjo vseeno radi podrobneje seznanili, je od nedavnega na voljo tudi antološki izbor tovrstnih besedil z naslovom Vse te melodije, oznanjevalke mojih trenutkov : kratka pripoved Ivana Cankarja. Pripravila ga je dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana, ki se s Cankarjem poglobljeno ukvarja že pet desetletij. Knjigo, izšla je pri založbi Goga, je obogatila tudi z bralnim vodilom in obsežno spremno besedo.
September 3 · 28 min
Stefan Feinig: Pod težo miline
Kako zveni tišina, ko jo obtežijo spomini? Kako mehka je lahko surovost sveta, ko jo ubesedimo v maternem jeziku? Kakšna je narava prostora ali pa medčloveške odtujenosti? To je le nekaj vprašanj, ki jih odpira knjiga Pod težo miline, ki je nedavno izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Pod težo miline je sedma samostojna knjiga dvojezičnega ustvarjalca Stefana Feiniga, hkrati pa prva njegova knjiga, ki je v celoti napisana v slovenščini. Nastala je kot zavesten upor proti pozabljanju maternega jezika. Besedila, objavljena v njej, so zvrstno neopredeljiv, a izjemno prepričljiv in samosvoj preplet poezije, pripovedi in esejistične refleksije, ki na tematski ravni sega od intimnih razmišljanj o vodi in samoti do pronicljivih filozofskih razmislekov ter prefinjene družbene kritike časa, v katerem živimo. Stefan Feinig je trenutno tudi gostujoči avtor na festivalu Vilenica.
August 27 · 27 min
Aleš Mustar: Nad rušo
Po odmevnih knjigah (U)sodno tolmačenje, Srednja leta in K(o)ronika nas pesnik in prevajalec Aleš Mustar v svoji najnovejši zbirki Nad rušo, popelje po pokopališčih in grobovih širom sveta. Knjigo, ki je izšla pri LUD Literatura, bi zato lahko brali tudi kot svojevrsten pesniški potopis. V petih geografskih sklopih nas Mustar – pogosto v spremstvu svoje hčerke – vodi od domačih ljubljanskih Žal, preko vojnih pokopališč na Balkanu, vse do današnje Gaze in daljne Hirošime.
August 20 · 29 min
Milan Šelj: Zamah dotika
Zamah dotika, šesta samostojna knjiga poezije za odrasle avtorja Milana Šelja, že v svojem naslovu vsebuje močan kontrast – zamah, ki asociira na silo, hitrost in dotik, ki napotuje na nežnost in bližino. Kako se ti sili dopolnjujeta? Kako se povezujeta z večplastnim, a pomenljivim motom knjige: »Vse manj nas je, ki se spomnimo začetka poti«? Milan Šelj je ustvaril močno, zelo natančno in premišljeno zgrajeno knjigo, ki pripoveduje o pomenu spomina in spominjanja, o večnem, neusahljivem prepletu erosa in tanatosa, pa tudi o tem, kakšen je bil in je odnos družbenih skupnosti do kvirovske identitete.
August 13 · 27 min
Matjaž Virjent: Tudi smetarji pišejo lepe pesmi
Roman se začne kot kriminalka, nato pa se razpre – trupel sicer ni, so pa zapuščen avto, kup moških in ženskih oblačil in prestrašen pes. In pogrešana glavna lika: neuresničen slikar in pesnik ter njegova muza, samozavestna lastnica manjšega lokala.
August 6 · 30 min
Igor Harb: Ko zemlja zdrsne za obzorje
Potovanje v vesolje se lahko začne v osrčju slovenskih Alp, natančneje v Planici. Če ne verjamete, se o tem prepričajte ob branju romanesknega prvenca Igorja Harba, sicer uveljavljenega filmskega kritika in prevajalca. Njegov roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje je izšel pri založbi Goga in predstavlja prvi del ambiciozno zasnovane vesoljske trilogije Na robu obzorja. Delo Ko Zemlja zdrsne za obzorje pa ni prvo le kot Harbov prvenec ali kot prvi del trilogije, pač pa je tudi prvo izvirno slovensko delo, ki erotične prizore suvereno umesti v breztežnostni vesoljski prostor. Igor Harb je namreč v romanu prepričljivo prepletel žanr znanstvene fantastike z žanrom romance.
July 30 · 29 min
Iza Strehar: Drsenje
»Izčrpanost in izgorelost sta najvišji odličji, ki si jih današnji človek lahko podari.« To misel lahko preberemo na platnici romana Drsenje avtorice Ize Strehar. Delo, ki je izšlo pri založbi Beletrina je romaneskni prvenec uveljavljene, nagrajene ustvarjalke – Iza Strehar je, ob drugih priznanjih, za dramsko besedilo Nezakonske matere prejela nagrado Slavka Gruma, za scenarij za film Prasica, slabšalni izraz za žensko pa nagrado vesna. Roman Drsenje prefinjeno opisuje družbo sodobnega zahodnega sveta, kulturo, ki zahteva neprekinjeno visoko storilnost, optimizem in funkcionalnost, ter njeno drugo stran: posameznike oziroma posameznice, ki ne zmorejo njenega načina in tempa.
July 23 · 29 min
Nejc Pohar: Kratki rezi
Kratki rezi, nova knjiga režiserja, publicista in avtorja Nejca Poharja, je izšla v eminentni zbirki S poti pri Cankarjevi založbi. Delo, ki nas popelje v zakulisje mednarodnih oglasnih produkcij, na prizorišča nastajanja oglasnih sporočil v različnih državah, niso klasičen potopis, prej morda mozaik sodobnega sveta. So zelo berljiva, duhovita, razgibana in široka knjiga, s številnimi referencami iz sveta umetnosti, pop kulture, zgodovine in sodobnosti. Kratki rezi ponujajo tudi slasten vpogled v mednarodno kulinariko in srečanja z raznolikimi posamezniki, ustvarjalci – hkrati pa nevsiljivo odpirajo večje teme, vprašanja kot so: pripadnost, dom(ovina), etika oglaševalskega sveta, družbena neenakost, posledice (post)kolonializma in globalizacije ter, ne nazadnje, človeška osamljenost.
July 16 · 29 min
Andrej Rozman Roza: Zdravilo za čas
Srečen narod in srečna družba, ki imata pesnika, kot je Andrej Rozman - Roza. Pesnik namreč stoji v areni življenja že leta in desetletja ter še kako brezkompromisno, igrivo, izzivalno, izvirno, humorno ustvarja poezijo in še marsikaj. Pred njim ni varna literarna tradicija, nacionalna patologija, politika itd., njegovi verzi zarežejo natančno in zdravijo s humorjem. Ob izidu knjige zbranih pesmi za odrasle 1982-2025 z naslovom Zdravilo za čas (izšla je pri Mladinski knjigi) Andrej Rozman - Roza več pove o svoji poeziji in še čem v pogovoru v živo z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
July 9 · 28 min
Nataša Skušek: Peti okus
V zbirki Prišleki (izdaja jo LUD Literatura) je pred kratkim izšla zbirka kratkih zgodb z naslovom Peti okus likovne umetnice in pisateljice Nataše Skušek. Zbirka se odlikuje s svojo pestrostjo (vsaka zgodba je presenečenje, avtorica pa pogosto preseneti tudi s svojimi konci). Več o zgodbah v svoji drugi pripovedni zbirki in še čem pove Nataša Skušek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi zgodbi Plavalka in Pridna učenka. Nikar ne zamudite pogovora in njene zbirke.
July 2 · 29 min
Avgust Demšar: Zadnja večerja
Radijski novinarji najverjetneje pred snemanjem intervjuja nekoliko poklepetajo z gosti. Tako je bilo tudi pred snemanjem intervjuja Marka Golje z Avgustom Demšarjem; med drugim sta se pogovarjala o skupini Haustor in dokumentarcu Tretji svet, nato pa o pisateljevi najnovejši knjigi, o zbirki kratkih zgodb Zadnja večerja. Zbirka je brez dvoma izjemna v pisateljevem opusu. O tem pričajo spremna beseda Mojce Pišek in kode QR referenčnih likovnih del, predvsem pa pisateljeva pripovedna strategija, drugačna, kot jo lahko razbiramo v njegovih romanih. Več o vznemirljivi zbirki, ki nagovarja tako ljubitelje kriminalke kot ljubitelje sodobne kratke proze, pa v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
June 25 · 29 min
Helena Koder: Kolizej
Scenaristka, režiserka, televizijska napovedovalka in novinarka Helena Koder je tudi s svojo drugo knjigo Kolizej dokazala, da je pisateljica. O zgradbi, ki je bila dolga desetletja Ljubljani v ponos, nato v zadrego in danes v zamišljenost, je napisala osebno obarvano knjigo in v njeni usodi nežno razbirala metaforo časov, ki jih živimo. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Mladinska knjiga in z občutenimi ilustracijami Helene Tahir, pove Helena Koder v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
June 18 · 29 min
Lenart Zajc: Kolesca harmonije
Lenart Zajc je z romanom Kolesca harmonije ponovno dokazal, da zna pripovedovati in/oziroma pisati, hkrati pa je s tem romanom izpisal izrazit prelom s svojo vojno trilogijo. Skratka, tudi z romanom Kolesca harmonije se predstavlja kot odličen fabulist, toda piše o nečem povsem drugem, drugačnem. V najnovejšem romanu, objavljenem pri Založbi Pivec, s podnaslovom Roman o času, je segel na področje fantazijskega romana in kvantne teorije. Če obstaja v romanu kaka točka, kak predmet, ki povezuje človeške usode, potem je to skrivnostna ura, ki ob dotiku omogoča potovanje skozi čas. Toda čeprav so protagonisti romana vrženi v različne čase in čeprav posledično ustvarjajo različne časovne tokove, imajo pisateljevi liki prepoznavno skupno potezo: so človeški, krvavi pod kožo, tudi s prtljago in nesimpatičnimi lastnostmi. Več o berljivem romanu pove Lenart Zajc v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
June 11 · 30 min
Heinrich Heine: Nemška pravljica
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izdala še eno zanimivo prevodno delo spod peresa dr. Mateje Gaber: Nemško pravljico Heinricha Heineja. Heine je bil svobodomislec, ki je navkljub cenzuri samozavestno zagovarjal in tudi satirično ubesedoval svoje ideale in poglede na nemštvo; med drugim je zapisal distih Z genijem, duhom svobode/ Devica Evrope je zaročena.// Več o Heineju in njegovi pesnitvi povesta prevajalka dr. Mateja Gaber in avtorica spremne besede dr. Irena Samide (v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.
June 4 · 29 min
Ilan Pappe: Zgodovina moderne Palestine
Izraelski zgodovinar Ilan Pappe živi v Veliki Britaniji. Slovenske bralke in bralci lahko beremo kar tri njegove prevedene knjige. Pri založbi Ciceron sta izšli knjigi Deset mitov o Izraelu : dekonstrukcija sionistične naracije in Etnično čiščenje Palestine, 1948, pri Mladinski knjigi pa Zgodovina moderne Palestine (v prevodu Irene Trenc Frelih). Avtor spremlja zgodovino palestinskega naroda od 19. stoletja do sodobnosti, precej pozornosti pa nameni vplivu političnega sionizma na usodo in položaj palestinskega naroda. O političnem sionizmu med drugim razmišlja tudi dr. Primož Šterbenc v svoji spremni besedi, pa tudi v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Na začetku in koncu pogovora pa lahko slišite odlomka iz skladbe Makan (Kraj) palestinske pevke Kamilye Jubran. Nikar ne zamudite.
May 28 · 29 min
Pia Prezelj: Bili smo trije
Pisateljica Pia Prezelj je objavila svoj drugi roman Bili smo trije. Njena pripoved o ženski, ki pripotuje na otok, da bi izvedela več o svoji mami, je kljub zahtevnim vprašanjem pripovedovana umirjeno, skoraj apolinično. Toda ko junakinja spoznava nove in nove ljudi, ko spoznava otok in ko se ji zastavljajo nova in nova vprašanja, se pripoved čustveno intenzivira. Več o romanu, objavljenem pri Gogi, pove avtorica v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. maja. Nikar ne zamudite.
May 20 · 29 min
Nataša Golob: Pozdravljen, ti, ki bereš
Umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob je tudi z znanstveno monografijo Pozdravljen, ti, ki bereš dokazala, da je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov in njihovega zgodovinskega konteksta. Monografija (založili in izdali sta jo Mohorjeva založba Celovec in Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani) ima sicer literaren naslov, toda že njen podnaslov Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je zelo poveden. In res avtorica predstavi srednjeveško literaturo: tako tisto, ki je nastala na današnjih slovenskih tleh, kot tisto, ki je nastala drugje, pa je našla mesto tukaj. Njen pregled avtorjev in rokopisov itd. je osupljiv, bogat, slikovit, tehten in smiseln. Več o še enem življenjskem delu pove ddr. Nataša Golob v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite pogovora (in avtoričine razstave srednjeveških rokopisnih fragmentov z naslovom Izgubljeno s časom, ki se odpre v sredo, 27. maja popoldne v Narodni in univerzitetni knjižnici).
May 14 · 28 min
Peter Svetina: Veščina pisanja
Da je Peter Svetina avtor (in še kaj) s smislom za blag humor, tega ne more skriti, pa če bi hotel. Knjigo s pomenljivim naslovom Veščina pisanja je namreč razdelil na več delov z ; prvi je Uvod ali o namenu knjige, drugi O pisanju nasploh, tretji O elementih literarnega besedila, četrti Otipljivo o krogotoku pisanja, sklepni pa Viri in kam po več. Že iz naslovov posameznih delov je razvidno, da avtor združuje resno pisanje in bolj neposredno, znanstveni diskurz in esejistično sproščenost. Tak, konceptualno preudaren in hkrati prijazen bralcu, je Svetina tudi v svojem pisanju. Seveda se bo kak dlakocepski bralec morda ustavil ob kaki njegovi sistematiki ali formulaciji, toda to ne zasenči temeljne odlike knjige, objavljene pri Miš založbi: avtorjevega preudarnega, sproščenega, tudi osebnega tona pri analizi enega večjih čudežev, literarnega ustvarjanja. Kdor koli bo segel po knjigi, bo imel občutek, da je z avtorjem na kavi ali pa v njegovi delovni sobi ali pa, da prvi bere njegove zapiske. In tak občutek je verjetno imel Marko Golja v pogovoru z avtorjem v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
May 7 · 28 min
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze
Klasična filologinja Barbara Šega Čeh bogati prevodno književnost s prevodi Ovidija. Tako je pred kratkim pri Slovenski Matici izšla že tretja knjiga Ovidijevih Metamorfoz v njenem prevodu, natančneje njihova VII., VIII. In IX. knjiga. Bralka in bralec lahko bereta v heksametrih marsikaj izzivalnega, tako o naravi ljudi kot tudi bogov, ki imata marsikatero skupno potezo. Knjiga vsebuje tudi reprodukcije baročnih slikarjev na Ovidijeve motive, žal črno-bele. Na koncu dvojezične izdaje pa so koristne opombe in nič manj koristen slovar imen. Več o Ovidiju, njegovih Metamorfozah in nekaterih človeških usodah, pa tudi o prebivalcih Olimpa pove prevajalka Barbara Šega Čeh v pogovoru z Markom Goljo, Renato Horvat pa prebere zaokrožena odlomka: prvega o Medeji in drugega o Dedalu in njegovem sinu Ikaru. Nikar ne zamudite.

Showing 1–20 of 25 episodes